Vodnik po slovenskih vinskih regijah (doživite njihovo raznolikost)
Slovenija ima nekaj odličnih vinorodnih okolišev, zato se je težko odločiti, katerega obiskati. Ta vodnik vam omogoča, da se poglobite v temo in se odločite najbolje.

Tina
Objavljeno Junij 28, 2022
Urejeno Marec 28, 2024
7 min read

Se sprašujete, kaj se skriva za odličnimi slovenskimi vini? Odlična odločitev! Slovenske vinske regije so tako očarljive kot raznolike, zato smo prepričani, da boste ob njihovem spoznavanju naravnost uživali.
Slovenija ima tri vinorodne dežele: Primorsko (Primorska), Podravsko (Podravje) in Posavsko (Posavje). Vsaka od njih ima svojo ponudbo sort vina zaradi razlik v sestavi tal, podnebju in načinih shranjevanja oziroma zorenja vina.
Če se odpravljate na potovanje po slovenskih vinorodnih deželah, smo za vas zbrali nekaj pomembnih informacij, ki vam bodo prišle prav pred odhodom.
Vinorodna dežela Primorska
Če bi morali med vsemi tremi slovenskimi vinorodnimi deželami izbrati le eno, z izbiro Primorske ne bi zgrešili. Ponaša se z najraznovrstnejšo ponudbo vin, pa tudi z največjim številom vinskih kleti na površino. Pravzaprav pridela do 30 % več vina kot Podravska, ki je največja slovenska vinorodna dežela.
Primorska je tudi najbolj znana slovenska vinorodna dežela v mednarodnem prostoru, saj je med vsemi tremi najbolj razvita. Leži na zahodu Slovenije, ob meji z Italijo in morjem (ime Primorska pomeni »blizu morja«). Bližina Italije prinaša močan italijanski vpliv. Regija tako ne uživa le obilice sonca in sredozemskega vetra, temveč je od Italije prevzela tudi nekatere vinarske navade in tradicije.
Štirje okoliši vinorodne dežele Primorska
Vinorodno deželo Primorska sestavljajo štirje okoliši, vsak s svojimi značilnostmi. To so Goriška brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra.
Goriška brda
Na severu je veliko padavin, prst, imenovana opoka, pa vinu daje prijetno mineralnost. Opoka, znana tudi kot fliš, velja za eno najboljših vrst tal, saj jo sestavljajo številne plasti peska, peščenjaka in laporja. Trta lahko požene korenine med te plasti, kjer najde vodo in minerale, ki nato preidejo v grozdje in vino. Tovrstna tla so značilna tudi za Vipavsko dolino in Slovensko Istro.
Vipavska dolina
Za Vipavsko dolino je značilna močna burja, ki s severovzhoda prinaša hladen in suh zrak. Čeprav lahko močan veter povzroči škodo, so se vinarji v Vipavski dolini naučili izkoristiti njegove najboljše učinke. Veter na primer poskrbi, da se dež ali rosa hitreje posušita, s čimer se zmanjša nevarnost glivičnih okužb vinske trte.
https://www.instagram.com/p/B44uq3ulKUf/
Kras
Podnebje je ostro: zime so hladne in vetrovne, poletja pa vroča in suha, pogosto z dolgotrajnimi sušnimi obdobji. Tukajšnja tla so izrazito temno rdeče barve in so v italijanščini znana kot »terra rossa«. Gre za ilovnato meljasto prst, ki vinu daje edinstvene okuse in značilnosti.
Slovenska Istra
Ob koncu je tu še obalni predel Slovenske Istre, kjer sonce sije večji del leta. In kaj bi lahko trti in grozdju bolj koristilo kot čudovito sonce, ki pomaga grozdju dozoreti?
Vina Primorske
Celotna Primorska je znana predvsem po močnih suhih vinih. Čeprav na Primorskem prevladujejo bela vina, tukaj pridelajo največ slovenskih rdečih vin. Goriška brda slovijo po belem vinu rebula, pa tudi po chardonnayu, belem pinotu in sivem pinotu; med rdečimi sortami prevladujeta merlot in cabernet sauvignon. Vipavska dolina je vse bolj znana po belih avtohtonih sortah grozdja zelen, pinela in klarnica, pa tudi po drugih uveljavljenih belih in rdečih vinih. Kras je neločljivo povezan z bogatim rdečim vinom teran, ki se odlično poda k pršutu. V Slovenski Istri pa kraljuje refošk, ob njem pa pridelujejo tudi rdeče sorte merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc ter bele sorte malvazijo, chardonnay, rebulo in rumeni muškat.
Vinorodna dežela Podravska
Vinorodna dežela Podravska leži na severovzhodu Slovenije, ob meji z Madžarsko in Hrvaško, ter je največja od treh. Ime je dobila po znameniti reki Dravi, ki teče skozi Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko ter se nazadnje izlije v Donavo.
Dežela obsega skoraj 10.000 hektarov in je razdeljena na dva vinorodna okoliša: Štajersko (slovensko Štajersko) in Prekmurje (najseverovzhodnejši del Slovenije). Ob obisku si vzemite čas za sprehod med čudovitimi vinogradi, ki prekrivajo značilno gričevnato pokrajino. Kmalu boste opazili še eno značilnost tega območja: vinogradi so razporejeni navpično.
Večino tal sestavljata karbonatna kamnina in glina, kar je zelo dobra podlaga za gojenje vinske trte. Zaradi tal so vina izrazito sortna, mnoga pa tudi vrhunske kakovosti.
Ste vedeli, da so tu leta 1852 pridelali prvo slovensko penino? In da tukaj raste najstarejša trta na svetu, znana kot Stara trta—natančneje v starem mestnem jedru Maribora?
Vina Podravske
Čeprav je Podravska razdeljena na dva vinorodna okoliša, v obeh pridelujejo podobne sorte vina. V celotni deželi prevladujejo bela vina, kot so laški rizling, renski rizling, šipon, chardonnay, sivi pinot, sauvignon, beli pinot, traminec in rumeni muškat. Med rdečimi sortami so na voljo modri pinot, modra frankinja in žametna črnina.
Penine pridelujejo v Radgonsko-Kapelskih goricah na Štajerskem. V Prekmurju lahko poskusite tudi odlična sladka vina pozne trgatve najvišjega nemškega kakovostnega razreda (Prädikatswein), pridelana iz avtohtonih sort, kot je ranina.
Vinorodna dežela Posavska
Ta dežela na jugovzhodu Slovenije, poimenovana po reki Savi, ima bogato vinogradniško tradicijo, čeprav je najmanjša od treh vinorodnih dežel. Tu se stikata subpanonsko in alpsko podnebje, zato temperature močno nihajo. Deželo sestavljajo trije okoliši: Bizeljsko - Sremič, Dolenjska in Bela krajina.
Posavska je znana po posebnostih vinogradništva: tukajšnji vinarji imajo pogosto majhne zidanice, ki so del njihovega vinograda. Uporabljajo jih kot vinske kleti in prostore za druženje, nekateri pa v njih nudijo tudi prenočišča. To lahko vaši vinski izkušnji v Posavju doda prav poseben čar. Drugi slovenski vinarji so si kleti, imenovane repnice, izkopali neposredno v zemljo. Nekoč so jih uporabljali za shranjevanje repe (od tod ime, saj se repa v slovenščini imenuje »repa«), danes pa v njih hranijo vino.
Vina Posavske
Verjetno ste že slišali za cviček. Ta posebna zvrst belega in rdečega vina z nizko vsebnostjo alkohola je posebnost te dežele. Domačini so na svojo edinstveno zvrst zelo ponosni. Cviček lahko najdete po vsej Posavski, vendar se vino z zaščiteno tradicionalno označbo prideluje samo na Dolenjskem.
Ste že slišali za metliško črnino? Ta rdeča zvrst za prebivalce Bele krajine pomeni toliko, kot cviček za Dolenjce.
V Posavski pridelujejo tudi rdeče sorte, kot so žametna črnina, modra frankinja, modri portugalec in modri pinot, ter bela vina, kot so chardonnay, sauvignon, laški rizling in beli pinot.
...
Zdaj, ko poznate vsa pomembna dejstva o treh slovenskih vinorodnih deželah, ste pripravljeni, da jih raziščete. Lahko se odločite za vodeni izlet, na katerem vas bodo vodili strokovnjaki in z vami delili svoje znanje, ali pa slovenske vinorodne dežele odkrijete sami.
Želimo vam prijetno raziskovanje slovenskih vinorodnih dežel — in pripravite se, da vas bodo očarale.

O tem avtorju
Tina is our Chief Operating Officer and the person leading the operations side of the company. She coordinates teams across brands, oversees the travel advisors, and keeps every process and detail aligned with the company's mission.






