Odločili ste se, da preverite, kaj se skriva za odličnimi slovenskimi vini. Fantastično razmišljanje! Slovenski vinorodni okoliši so tako očarljivi kot raznoliki. Zato smo izredno prepričani, da se boste ob njihovem spoznavanju čudovito zabavali.
Slovenija ponuja tri vinorodne dežele: Primorska (obalno območje), Podravska (Dravska regija) in Posavska (Spodnjesavska regija). Vsaka od teh regij ima svoj izbor vinskih sort zaradi razlik v strukturi tal ali zemlje, podnebju in načinih kletarjenja - z drugimi besedami, načinu shranjevanja ali staranja vina.
Če ste turneja V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj pomembnih dejstev, ki smo jih zbrali za vas, preden se odpravite na pot.
Primorska vinorodna dežela
Če bi morali izbrati eno od vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, z izbiro te ne bi zgrešili. Ima najbolj raznoliko ponudbo vin in tudi največje število slovenskih kleti na površino. Pravzaprav proizvede do 30% več vina kot Podravska regija (največja slovenska vinska regija).
Primorska vinorodna dežela je tudi najbolj mednarodno priznana slovenska vinorodna dežela, saj je od vseh treh najbolj razvita. Leži na zahodu Slovenije, meji na Italijo in morje (od tod ime Primorska, ki pomeni "ob morju"). Bližina Italije pomeni bogastvo italijanskih vplivov. Tako ima ta regija koristi ne le od velike količine sonca in mediteranskega vetra, temveč si je tudi izposodila nekatere vinogradniške navade in tradicije iz Italija.
Štiri podregije Primorske
Primorsko vinorodno deželo sestavljajo štiri vinorodne poddežele, od katerih ima vsaka svoje posebne značilnosti. Te podobmočja so Goriška Brda, Vipavska dolina, Krasin Slovenska Istra.
Goriška Brda
Na severu je veliko dežja in regija je opoka tla dajejo vinom prijetno mineralnost. Ta opoka (t.i. flysch) velja za eno najboljših, saj vsebuje veliko plasti peska, peščenjaka in marmorja. Korenine vinske trte se lahko med temi plastmi prebijajo do zalog vode in mineralov, ki pridejo v grozdje in vino. Ta vrsta tal je značilna tudi za Vipavsko dolino in slovensko Istro.
Vipavska dolina
Za Vipavsko dolino je značilen močan veter bora, ki piha hladen in suh zrak s severovzhoda. Čeprav so močni vetrovi lahko škodljivi, Vinarji Vipavske doline naučili, kako doseči njihove najbolj pozitivne učinke. Eden od primerov je, da se zaradi vetra dež ali rosa hitreje posušita, s čimer se zmanjša nevarnost glivičnih okužb trte.
Kras
Prevladuje surovo podnebje z mrzlimi vetrovnimi zimami in vročimi suhimi poletji, v katerih so pogosto dolga sušna obdobja. Tukajšnja tla so intenzivno temno rdeča, v italijanščini znana kotterra rossa'. Gre za ilovnato meljasto zemljo, ki je znana po tem, da svojim vinom daje edinstvene okuse in značilnosti.
Slovenska Istra
Na koncu je še obalno območje Slovenska Istra, kjer sonce sije večino leta. In kaj je lahko boljšega za trto in njeno grozdje kot veličastno sonce, na katerem dozoreva grozdje?
Primorska vina
Celotna Primorska je znana po tem, da daje močna in suha vina. Čeprav na Primorskem prevladujejo bela vina, se v tej regiji prideluje večina slovenskih rdečih vin. Goriška Brda je znan po svoji beli barvi Rebulater Chardonnay, Pinot Blanc in Pinot Gris, rdeča vina pa so predvsem Merlot in Cabernet Sauvignon. Na spletni strani Vipavska dolina postaja še večji sinonim za svoje bele avtohtone sorte grozdja Zelen, Pinelain Klarnica, poleg drugih uveljavljenih belih in rdečih vin. Na spletni strani Kras je zagotovo ena in ista z bogatim rdečim vinom Teran, ki se odlično ujema z pršut. In Slovenska Istra ima svoj Refošk (Refosco), ki je kralj med vini na tem območju, druga vina, ki jih tukaj pridelujejo, pa so rdeča Merlot, Cabernet Sauvignon in Cabernet Franc ter bela Malvazija, Chardonnay, Rebula in Rumeni Muškat.
Podravska vinorodna dežela
Podravska vinorodna dežela, ki se nahaja v severovzhodni Sloveniji na meji z Madžarsko in Hrvaško, je največja med vsemi tremi. Ime je dobila po znameniti reki Dravi, ki teče skozi Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko ter se na koncu združi z Donavo.
Regija, ki obsega skoraj 10.000 hektarjev, je razdeljena na dve vinorodni podregiji: Štajerska (slovenska Štajerska) in Prekmurje (najseverovzhodnejši kotiček Slovenije). Ko obiščete to regijo, si vzemite čas za sprehod po čudovitih vinogradih, ki pokrivajo to izrazito hribovito pokrajino. Kmalu boste opazili še eno značilnost regije: vinogradi so postavljeni navpično.
Večina tal v regiji je sestavljena iz karbonatnih kamnin in gline, kar je zelo ugodna podlaga za gojenje vinske trte. Zaradi tal so vina izrazito sortna, številna pa so vrhunske kakovosti.
Ali ste vedeli, da je bila prva slovenska penina narejena tukaj leta 1852? In da je najstarejša trta (znana kot Stara trta) na svetu raste tukaj, natančneje v starem mestnem jedru Maribora.
Podravska vina
Čeprav je Podravska regija razdeljena na dve vinorodni podregiji, obe ponujata podobne vinske sorte. V celotni regiji pridelujejo predvsem bela vina, kot so laški rizling, renski rizling, šipon, sivi pinot, sauvignon, beli pinot, traminec in rumeni muškat. Med rdečimi sortami, ki jih lahko najdete tukaj, so sivi pinot, modra frankinja in žametna črnina.
Peneča vina se proizvajajo v Radgonsko-Kapelske gorice hribi štajerskega okrožja. V Prekmurju pa lahko poskusite tudi odlična sladka poznopraznična vina najvišje nemške vinske klasifikacije (Prädikatswein), ki so pridelana iz avtohtonih sort, kot je Ranina.
Posavska vinorodna dežela
Ta regija v jugovzhodni Sloveniji, poimenovana po reki Savi, ima bogato vinogradniško tradicijo, čeprav je najmanjša od treh vinorodnih dežel. Tu se stikata subpanonsko in alpsko podnebje, zaradi česar temperature zelo nihajo. To regijo sestavljajo trije okrožja: Bizeljsko - Sremič, Dolenjskain Bela Krajina.
Posavska je znana po svojih vinogradniških posebnostih: Tu imajo vinarji običajno v lasti majhne hišice, ki so del njihovega vinograda, v njih pa so vinske kleti in prostori za prirejanje zabav. Nekateri jih uporabljajo celo za nastanitev gostov. To lahko še dodatno popestri vaše posavsko vinsko doživetje. Tudi drugi slovenski vinarji so svoje kleti izkopali (repnice) neposredno v tla. Nekoč so služili za shranjevanje repe (od tod tudi ime, saj je repa v slovenščini "rep"), zdaj pa se uporabljajo za shranjevanje vina.
Posavska vina
Verjetno ste že slišali za Cviček. Ta posebna mešanica belega in rdečega vina z nizko vsebnostjo alkohola je posebnost te regije. Slovenci s tega območja so vedno ponosni na svojo edinstveno mešanico. Cviček lahko najdete po vsej Posavski. Vendar se ta s priznanim tradicionalnim imenom prideluje le na Dolenjskem.
Ste že slišali za Metliška črnina? Ta rdeča mešanica je za prebivalce Bele Krajine to, kar Cviček pomeni za prebivalce Dolenjske.
Na Posavskem pridelujejo tudi rdeče sorte Žametna črnina, Modra frankinja, Blauer Portugieser, Pinot Noir in bela vina, kot so Chardonnay, Sauvignon, italijanski rizling in Pinot Blanc.
…
Zdaj, ko ste izvedeli vsa pomembna dejstva o treh slovenskih vinorodnih deželah, se lahko odpravite na njihovo raziskovanje. Lahko se odločite za voden turneja in se prepustite strokovnjakom, da vas vodijo in posredujejo svoje znanje, ali pa odkrivajte slovenske vinorodne dežele na lastno pest.
Privoščite si dober izlet po slovenskih vinorodnih deželah in se pripravite na navdušenje.
